Arhiv

Pač niso mali družbeniki krivi, četudi sta med njimi direktor in župan – pravno to očitno ni vprašljivo, da večinski lastnik, torej občina, nima denarja za dokapitalizacijo. In to, da morajo zdaj tudi njihovi deleži propasti iz solidarnosti do MONM je pač višek ultra-komunističnega pojmovanja, katerega iniciator je nihče drug kot Adolf Kramar Zupan, kandidat za županjo, kakopak.

…  je povedala “Milena” v svojem komentarju ene izmed nadaljevanj štorije o Zarji.

“Pustimo ob strani neizpolnjene obljube izpred štirih let in nov nabor iz zakladnice domišljije vodilnih mož ZZD, ki nam jih ponuja za naslednja štiri leta. Dogodki v zadnjem mesecu kažejo na to, da je pravzaprav edini resni kandidat za novomeškega župana in da je morda čas, da se ljudstvo začne veseliti še štirih let dobrosrčnega velikana.”

… komentar napovedi kandidature Alojzija Muhiča.

Najbolj v nebo vpijajoč primer zavajanja je trditev, da študentsko delo opravljajo »večni« študentje pri tridesetih, ki jih delodajalci namesto redne zaposlitve raje plačujejo prek stroškovno prijaznejših študentskih napotnic. Trditev ne vzdrži niti najmanjše kritične presoje. Po zadnjih dostopnih podatkih Davčne uprave RS namreč glavnino študentskega dela, tj. 80 odstotkov, opravijo mladi do vključno 23. leta starosti. Starih 30 let in več, ki delajo prek napotnice, pa je v strukturi manj kot dva promila ali 256 ljudi v letu 2008,

pravi Luka Blažič v svojem komentarju zakona o malem delu.

“Se strinjam, da je največ pokazal Macedoni, ki ima jasno mnenje o prioritetah, ve kako do denarja, ima vizijo in intelektualno širino in je nenazadnje Novomeščan. Muhič je oborožen s podatki, ki jih pozna, ker je pač župan, Bačar daje vtis, da kandidira predvsem za za zabavo, marsikaj pa v svojih odgovorih skrije med vrstice, Kekec je precej nesproščen in obremenjen z vlogo kandidata določene politične opcije, medtem ko Perhaj glede na sinoči videno ni na ravni ostalih kandidatov. Škoda, da Kramarjeva ni zbrala poguma, da bi se jim pridružila.”

… je izjavil “Bagi” v razpravi na forumu ob Parkovem komentarju prvega predvolilnega soočenja.

Kateri program? Kje je tu program? Ni ga, razen nekaj visokoletečih, vendar praznih misli, ki jih lahko povzamemo nekako takole: “Pred štirimi leti sem obljubil prenovo. Tega nisem uresničil. Sedaj spet obljubljam enako, samo da ob tem mislim, da imam program. Volite za mene, da vas bom ponovno potegnil za nos.” Nimamo nič. Imamo pa namesto tega Kuljajevo farso. Hej, saj vemo, da so jesni volitve, ni potrebe, da nas vsak dan obvestite o tem.

V komentarju najnovejših občinskih akcij v zvezi z Narodnim domom.

Lik vodje uspešnega mednarodnega podjetja, ki svoj prosti čas (namesto v gledališču, na golf igrišču ali v kakšnem drugem pričakovanem okolju) najraje preživlja v vaških gostilnah in zidanicah, je morda najbolj posrečena poosebitev dolenjske dvojnosti.

Povezava.

Predlagam, da se Novo mesto preimenuje. Ne več Novo mesto – mesto situl. Naj bo Novo mesto – mesto pletenke. Ali pa še raje Novo mesto – mesto plastenke. No, prav, gospod Žur, pa naj bo Novo mesto – mesto cvička. Geslo Novo mesto – mesto plastenke ali pa Novo mesto – mesto cvička bi bilo povsem na ravni politične elite tega mesta. Poleg podkupnin, korupcije, klientelizma, nepotizma, bolj manjših kot večjih kraj, ki se dogajajo od osamosvojitve naprej v naši občini, je cviček edini projekt, ki ga novomeška elita dobro obvladuje. Vedno se najde denar za to prireditev, celo za večdnevno fešto se najdejo sredstva. Cviček ima prav tako podporo medijev in ima podporo ljudstva. Staro in mlado, upokojenci in dojenčki, vsakdo pride na fešto. Nihče temu ne nasprotuje, nihče ni proti cvičku. Nihče ne reče cvičku Ne. Za slavljenje cvička prav tako ni potrebna nobena prijava na kakšen evropski razpis, saj je, kot rečeno, podpora itak vsesplošna, tako da projekt nikakor ni pod vprašajem.

Drug nujni korak je na Novem mestu, ki se bo s ključnimi funkcionarji in visokoletečimi vizionarji v prvi vrsti moralo začeti zavedati, da ne bodo niti mestu ne študentom boljšega jutri prinesle zgolj »široke možnosti zaposlitve po končanem študiju, elegantna in dovolj odprta možnost nadaljnjega specialističnega ali magistrskega študija, zanimive in perspektivne možnosti napredovanja ter zlasti soliden zaslužek«, ampak da je tudi doprinos študentov kot študentov ključen za resnično blaginjo mesta.

… je zapisal Matic Kastelec v članku Študentskost za Novo mesto.

“Brezplačniki, različni rumeni in polrumeni tedniki ali mesečniki, še posebej na regionalnih ravneh, so načelo netransparentnosti tako rekoč povzdignili v temeljno preživetveno načelo. Ideologija nepristranskega novinarstva, novinarska etika, visokoleteči slogani o »sedmi sili«, »četrti veji oblasti«, »čuvarjih demokracije«, vse to se ob poplavi takšnih medijev spreminja v obžalovanja vredno, smešno karikaturo.”

Kaže se pomanjkanje neke celostne strategije tako glede vrednotenja odprtega javnega prostora v mestnem jedru kot ciljev, ki jih želimo s tovrstnimi prenovami doseči.

Edina dodana vrednost novega vodstva je, tako kot v najboljših Perhajevih časih, župan Muhič. Novi predsednik SD je šel morda še dlje od svojega predhodnika. V oceni dela zdajšnjega župana na park.si je zapisal prav vse floskule, ki smo jih že tolikokrat slišali, da je resnično neverjetno, kako nekatere novomeške politične figure podcenjujejo svoje volilno občestvo in kako to isto občestvo vse skupaj stoično prenaša.

V obdobju slovenskega pogoltnega grabljenja kapitala je zanimanje zanjo upadlo, število naročnikov se je zmanjšalo, in čeprav bi jo glede na njeno kakovost ter pomen morali najti v vsaki dolenjski kulturni ali izobraževalni ustanovi, temu ni tako. Rast sicer kulturno raste in utripa s kulturnim razvojem območja, v resnici pa tudi vrsto let životari, med njenimi sodelavci pa se večkrat širijo govorice o njenem skorajšnjem koncu.

… je v svojem komentarju o reviji Rast napisal Rasto Božič.