Občinski svet Mestne občine Novo mesto je leta 2006 sprejel sklep, da se Novo mesto poimenuje Novo mesto – mesto situl. Opazovalcu se zdi, da Novo mesto razen tega formalnega sklepa ne izkorišča dovolj svetovnega pomena svoje arheološke dediščine. Na Mestni občini Novo mesto sicer priznavajo, da večina turističnih in gostinskih akterjev pomembne arheološke najdbe še ni vzelo za svoje, po drugi strani pa občina predvsem prek dveh svojih zavodov – Dolenjskega muzeja in Zavoda za turizem – arheologijo promovira kot zaščitni znak dolenjske prestolnice.

»Dolenjski muzej je tako lani odprl novo stalno arheološko razstavo z vsemi pomembnejšimi situlami z našega območja. Do konca leta pripravljajo še obsežen katalog stalne razstave, v katerem bodo objavljene tudi situle. V prihodnjem letu načrtujejo snemanje dokumentarnega filma Arheološka podoba Dolenjske, v katerem se situlam kot najpomembnejšim arheološkim spomenikom Novega mesta in Dolenjske prav gotovo ne bodo izognili. Za leto 2012 načrtujejo izid monografije o novomeških situlah in situlski umetnosti. Dejavno pa sodelujejo tudi pri projektu Arheološki park Marof, ki je tudi končni cilj predstavitve novomeške arheološke dediščine javnosti, ki je ena pomembnejših v kontekstu evropskega arheološkega prostora,« pojasnjujejo v županovem kabinetu.

Dodajajo, da je tudi zavod za turizem v zvezi s promocijo mesta situl izvedel številne aktivnosti. Med drugim v Turistično informativnem centru ponujajo turistom bogato gradivo iz Dolenjskega muzeja in druge informacije v zvezi s tem, ponujajo nabor spominkov, znak situle je postal del celostne podobe zavoda, na spletnem portalu www.dolenjska.net arheološka dediščina zavzema osrednje mesto, izdelali so rekonstrukcijo ženske obleke – kneginje iz halštatskega obdobja, ki so jo predstavili na turističnem sejmu v Ljubljani. Zavod za turizem je bil, potem ko je propadla pobuda o postavitvi table Dežela cvička ob dolenjski avtocesti, vendarle uspešen pri pobudi, da se tam postavi tabla Novo mesto – mesto situl. V sodelovanju z Dolenjskim muzejem pa so oblikovali tudi zgibanko z naslovom Novo mesto – arheološki biser sredi Evrope, »katere osnovni smoter je navezati stike in posledično v vseh pogledih povečati zanimanje arheoloških kateder vseh svetovnih univerz za arheološko dediščino mesta situl. Glede tega so že vzpostavili banko podatkov«.

Bosta v krožišču spomenik in v rotovžu situla?

Očitno bo Novo mesto v kratkem dobilo še en okrasek na svojih novih krožiščih. Zavod za turizem se je namreč dogovoril s Šolskim centrom, da bodo izdelali in postavili »spomenik situla«. Pošta Slovenije je avgusta letos pripravila priložnostne znamke Novo mesto – mesto situl, mestna občina Novo mesto pa že pripravlja novo celostno grafično podobo, ki bo temeljila na promociji Novega mesta kot mesta situl. Če bodo sredstva dopuščala, pa bo v avli rotovža postavila še repliko situle.

»Menimo, da se je promocija »situlske umetnosti« in Novega mesta kot mesta situl v zadnjih desetih letih spremenila na bolje. Res pa je, da turistični/gostinski ponudniki in podjetniki te naloge še niso vzeli za svoje. Zato se na posameznih izdelkih ali predmetih ne pojavljajo drobne oznake, na katerih bi bili natisnjeni simboli oz. silhuete situl (npr. na prtičkih, jedilnih listih, sladkorčkih, bonbonih, čokoladkah, svinčnikih, krožnikih, skodelicah, brošurah). Dolenjski muzej je ob odprtju velike stalne arheološke razstave posebej za to priložnost naročil izdelavo ovitkov s simbolom situle, kar bi lahko storili tudi gostinci in ostali ponudniki turističnih izdelkov. Tako bi bilo mesto preplavljeno s situlskimi simboli in vsak, ki bi prišel v Novo mesto, bi to lahko takoj opazil in začutil. K temu pa bi ne nazadnje lahko prispevali tudi novinarji, ki bi občasno lahko zapisali, da se je določen dogodek zgodil v mestu situl, kot je to primer v Celju (v novinarskih zapisih večkrat zasledimo, da se je nekaj zgodilo v knežjem mestu). Razumljivo je, da se vsega ne more postoriti naenkrat, pač pa postopoma – s ciljem, da bodo leta 2012 (Evropska prestolnica kulture) prebivalci Novega mesta in drugi opazili bistveno spremembo,« komentirajo dogajanje v kabinetu novomeškega župana.

Za odkupe zemljišč je še prezgodaj

Mestna občina Novo mesto pripravlja Občinski prostorski načrt, v katerem je predviden tudi Arheološki park Marof. Vendar v predlogu proračuna za naslednje leto ni videti, da bi občina imela resen namen narediti tudi naslednji korak, namreč odkup zemljišč, na katerem bi stal ta vsekakor atraktiven arheološki park. Brez resnejših korakov pa bo le težko priti do evropskih sredstev, ki se počasi zapirajo. V kabinetu župana pojasnjujejo, da je zato še prezgodaj.

»Mestna občina Novo mesto je letos začela aktivnosti v zvezi z realizacijo projekta ureditve Arheološkega parka. V ta namen je bil pripravljen prvi osnutek projektne naloge, ki se je usklajevala s predstavniki Dolenjskega muzeja in Zavoda za kulturno dediščino Slovenije, OE Novo mesto. Hkrati se je proučevala možnost pridobitve nepovratnih sredstev v okviru naslednjega razpisa za sofinanciranje projektov regionalnih razvojnih programov. Priprava vloge na napovedani razpis za sofinanciranje določenih sestavin bodoče ureditve parka bi bila izvedljiva. Vendar pa gre za urejanje res izjemnega in posebnega prostora, zato bi predhodna realizacija lahko omejila nabor mogočih različic bodoče ureditve, ki se bodo oblikovale v javnem natečaju za prostorsko ureditev, ki bo podrobneje načrtovana z Občinskim prostorskim načrtom Arheološki park Marof. Zato je Mestna občina Novo mesto za napovedani javni razpis za sofinanciranje regionalnih razvojnih projektov ponudila druge, že pripravljene projekte. Za urejanje Arheološkega parka Marof pa bo po uveljavitvi Občinskega prostorskega načrta imenovala posebni projektni svet, ki bo zadolžen za usmerjanje priprave nadaljnjih strokovnih gradiv v zvezi z urejanjem navedenega območja, podrobnejšim prostorskim načrtovanjem in nenazadnje nad načinom fazne izvedbe, glede na razpoložljive finančne vire v prihodnje. Značilnosti arheološkega najdišča Marof, njegova vključenost v mestno urbano tkivo in odločitve o njegovem nadaljnjem urejanju pa dopuščajo fazno urejanje, za katero bo mogoče v prihodnje pridobiti nepovratna sredstva tudi iz različnih finančnih mehanizmov; poleg regionalnih razvojnih programov so za specifične in širše evropsko pomembne projekte na voljo tudi neposredna sredstva iz Bruslja. Sredstva regionalnih razvojnih programov je mogoče koristiti do leta 2013 + 2 leti, s tem da bo Slovenija določena sredstva pridobila tudi za naslednjo finančno perspektivo. Zato Mestna občina Novo mesto nepovratna sredstva, kot pomemben vir financiranja ureditve Arheološkega parka Marof, vidi tudi v prihodnje. Gotovo pa je tudi to, da glede na dosedanje razpisne pogoje in pogoje najavljenega razpisa regionalnih razvojnih programov Službe Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, nakup zemljišč – razen res omejenega deleža – ne bi bil upravičen strošek,« odgovarjajo na MONM.

Muzej, park, razgledišča, otroška igrišča …

Na Marofu se vsekakor obeta velik projekt. Predlog prostorskega akta predvideva načrtovanje Arheološkega parka Marof z muzejem, ki bo varoval, ohranjal in predstavljal kulturno dediščino na kraju samem. Hkrati pa bo park tudi v funkciji kulturnega in doživljajskega turizma. Arheološki park se bo navezoval na Kettejev drevored in mestno jedro ter na stanovanjska območja in območja šol ob vznožju Marofa. Na stavbnih zemljiščih je predvidena postavitev arheološkega muzeja (tako da njegova lokacija ne bo posegla v evidentirano najdišče), gostinski program in podobni javni programi v povezavi z vsebinami arheološkega parka. Parkovne ureditve in ureditve za predstavitev arheoloških ostalin, počivališča, razgledišča, otroška igrišča, sprehajalne in druge tematske poti, opazovalnice in podobno pa naj bi predvidoma uredili tudi na kmetijskih zemljiščih. Park bo oblikovan kot območje različnih prostočasnih izobraževalnih in turističnih programov in kot eden od nosilcev prepoznavnosti Novega mesta. Na robovih območja bodo urejeni vstopi in dostopne poti. Vse gradnje, vključno z objekti in ureditvami okoljske infrastrukture ter enostavnimi objekti, bodo morale biti podrejene funkciji parka, tako da ne bodo zmanjšale kakovosti naravnih in ustvarjenih razmer ter s tem razvojnih potencialov parka. Zagotovljena bosta visoka raven oblikovanja in oblikovna skladnost vseh objektov, ureditev in posegov ter urbane opreme na območju parka. Obvezna bo pridobitev celovitih urbanističnih, arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih strokovnih rešitev z javnim natečajem. Ker je v enoti razglašen kulturni spomenik (registrirano arheološko najdišče), pa je treba pri pripravi OPPN vse posege predhodno uskladiti s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.

Novo mesto bo torej nekoč – upamo, da se bo to zgodilo še preden bomo Novomeščani postali arheološka dediščina – res postalo mesto situl.