Le malo je najbrž kuhinj v novomeških stanovanjih, ki bi bile bolj skromne od kuhinje vrtca na Malem Slatniku. Vrtčevska mora kajpada služiti za precej številčnejše jedce kot tiste v navadnih gospodinjstvih. Vsaj glavne obroke na srečo vozijo iz centralne kuhinje.
Obljuba, ki jo je na volitvah leta 2006 v zvezi z vrtci izrekel župan Muhič s svojimi koalicijskimi partnerji, je bila privlačna. »V mojem mandatu bom obnovil vse vrtce v občini«, je dejal v časopisu Vaš mesečnik novembra 2006. Je pa svojo obljubo v neetični maniri stereotipnega politika že kmalu po volitvah precej oklestil. Po volitvah je namreč povedal, da bo poskrbel za obnovo dveh vrtcev na leto. Še malo kasneje pa je v programu dela, ki ga je objavil na občinski spletni strani, celo zapisal, da bo poskrbel za obnovo le enega vrtca na leto. A realnost, ki nas je pričakala po treh letih njegovega županovanja, je še malce slabša. Resno se je namreč lotil celovite prenove zgolj dveh enot vrtcev, tj. enote Ciciban na Ragovski ulici ter enote Ostržek na Ulici Danila Bučarja pri Osnovni šoli Bršljin. A četudi je župan s partnerji daleč od tega, da bi izpolnil katero koli različico svoje predvolilne obljube, je moč trditi, da je na tem področju vsaj do letos vendarle zaznati obrat na bolje.
Kar 23 % proračuna gre v vrtce
Se zgodi, da vodstveni kader rad primerno poskrbi zase, zatem in neredko nekaj skromneje pa pridejo na vrsto ostali. V vrtcu na Malem Slatniku vodja enote s povsem neprimernim, utesnjenim delovnim okoljem očitno deli usodo otrok.
V letu 2009 za področje predšolske vzgoje občina namenja skoraj 5 milijonov evrov za delovanje, poleg tega pa še prek 3 milijone evrov za investicije v objekte. Take so vsaj ocene proti koncu proračunskega leta. Pri tem žal ne smemo pozabiti, da je občina hud kršitelj plačilne discipline in da torej finančnih obveznosti do izvajalcev prenove vrtcev, ki so deloma zamaknjene že iz leta 2008, v celoti tudi letos najverjetneje ne bo poravnala. Pa vendarle, v približno 34 milijonskem občinskem proračunu za leto 2009 (taka je županova ocena višine občinskega proračuna, a žal ni nujno pravilna) pomenijo finančna sredstva, ki so namenjena za vrtce, že okoli 23 % celotnega proračuna. To je zelo obilen delež proračuna, ki ga občina namenja skupini v vrtce vključenih otrok (ti pomenijo le okoli 3,6 % celotne občinske populacije) in pa seveda nekaj prek 200 delavcem v vrtcih ter tudi objektom na 14 lokacijah. K tem številkam primaknejo za izvajanje programov vseeno še starši, in sicer v višini blizu 1,5 milijona evrov letno.
Ne le da gre v letu 2009 za vrtce zelo velik del občinskega denarja, ampak je moč opaziti tudi trend močnega zviševanja proračunskih financ zanje skozi zadnjih par let. Proračunsko področje »predšolska vzgoja«, kakor kažejo zaključni računi, je še v letih 2006 in 2007 zaobjemalo »le« okoli 13 % proračuna, leta 2008 je že zlezlo na 17 %, v letošnjem letu pa naj bi torej dobilo kar okoli 23 % razpoložljivega občinskega denarja. Tako stanje in trend sta sicer dobra za vrtce, je pa to precej slabo za mnoga druga področja življenja v občini, na katerih mora ta s svojim denarjem tudi participirati.
Se vračamo na stara pota?
Vrtec Ciciban na Ragovski ulici je bil lani celovito prenovljen. Razmere v njem so sedaj odlične. Tudi fasada objekta je dobila novo podobo. Da pa ne bi vse ostalo vzorno, so že kmalu po obnovi nekateri poskrbeli s spray "kulturo".
A v letu 2010, kakor beremo iz županovega predloga proračuna za prihodnje leto, bodo stvari šle že precej na slabše oziroma na neprimerna stara pota. Za področje predšolske vzgoje župan namreč načrtuje nekaj prek 4,9 milijona evrov, za investicije v vrtce pa celo zgolj zelo skromnih 62 000 evrov. K temu lahko prištejemo še določen delež sredstev zaradi predvidenega začetka priprave prenove osnovne šole na Malem Slatniku, ki obsega tudi prenovo pripadajočega vrtca. Vrednost teh del je v letu 2010 ocenjena na 100 000 evrov. Vendar se tudi s tem dodatkom razmerja ne spremenijo bistveno.
Župan ocenjuje višino proračuna za leto 2010 na dobrih 53 milijonov evrov (proračun 2009 je ocenjen na nekaj manj kot 35 milijonov evrov), od česar je predvidenih kar prek 17 milijonov evrov transfernih prihodkov, gre za denar države in Evropske unije (v letu 2009 bo teh po trenutnih ocenah le dobre 3 milijone €). To pomeni, da bo v letu 2010 za vrtce namenjeno le še okoli 9,2 % celotnega občinskega proračuna, oziroma če transferne prihodke ocenimo raje nekako na ravni leta 2009, namreč na okoli 3 milijone evrov, bo za vrtce namenjeno le še slabih 13 % proračuna. Kakor koli že obračamo te županove, kakor se na koncu vsakega leta izkaže, z mnogih vidikov povsem nerealne proračunske načrte, se nedvoumno kaže, da vrtci v letu 2010 spet pristajajo na nekdanji ravni proračunskega financiranja, ki pa se je predvsem na ravni investicij izkazoval kot povsem nezadosten za ohranjanje objektov na primerni ravni vzdrževanosti. Seveda to pomeni tudi to, da župan ne bo izpolnil niti obljube o prenovi štirih vrtcev v enem mandatu, kaj šele o prenovi osmih ali kar vseh, kakor je govoril v evforičnem času volitev.
Stanje vrtcev terja še kar nekaj investicijskih sredstev občine. Večinoma so bili zgrajeni v sedemdesetih in v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja (ali pa celo še prej) in so bili dolga leta preslabo vzdrževani.
Najzahtevnejša projekta, gre za vrtca na Ragovski in v Bršljinu, sta sicer v gradbenem smislu za nami (kot rečeno ne tudi v finančnem, saj njuni prenovi še vedno nista plačani). Pa vendar več vrtcev še rabi obsežnejša poseganja. Vsi pa terjajo vsaj spodobno redno vzdrževanje.
Med bolj perečimi objekti zaradi slabega gradbenega stanja ali neustrezanja normativom so denimo vrtci v Podgradu, na Lešnici in Malem Slatniku pa tudi na Smrečnikovi ulici in denimo na Seidlovi cesti (v Plavi laguni). Tako silovita prekinitev toka investicijskih sredstev za potrebe prenove vrtcev, kakor jo kaže proračun za leto 2010, torej (še) sploh ni na mestu. Bilo bi kajpada zaradi ostalih potreb v občini prav tako nevzdržno še kako leto ohranjati področje predšolske vzgoje na ravni okoli 23 % deleža v proračunu.
Vrtec na Smrečnikovi ulici je eden bolj skromnih v občini, premalo prostora v notranjosti, za igrišče pa uporablja kar igrišče soseske, kjer se v nočeh neredko znajdejo tudi nevarni predmeti.
Nizka vključenost otrok v vrtce
Ob navedenih prenoviteljskih nalogah pa tako novomeško občino kot še mnoge slovenske čaka še izziv povečevanja vključenosti otrok v vrtce. Kakor kažejo podatki Statističnega urada Slovenije, je bila v vzgojnem letu 2008/2009 v novomeški občini vključenost otrok v vrtce (le) 71,1-odstotna. Vključenih je bilo 1309 otrok. Vključenost v vrtce se sicer zvišuje z višanjem starosti otrok oziroma bližanjem vstopa v osnovno šolo.
Podatek o kar 30 % v vrtce nevključenih otrocih je zaskrbljujoč ali vsaj neprijeten, pa čeravno statistično gledano ni vključenost na ravni države prav nič boljša. Novo mesto je sicer en odstotek nad državnim povprečjem, hkrati pa moramo ugotoviti, da glede deleža v vrtce vključenih otrok za kar 10 % zaostaja za Ljubljano, zaostaja pa tudi za občinami, kot so Murska Sobota, Postojna, Celje, Koper, Maribor itd.
Ambicija Evropske unije, ki jo je postavila na začetku tega desetletja, je, da bi bilo v prvi starostni skupini, torej v starosti od 0 do 3 let v vrtce vključenih vsaj 30 % otrok, v drugi starostni skupini, to je od 3 let do vstopa v šolo, pa kar 90 % otrok. Novomeška občina, to velja tudi nasploh za slovenske občine, prvi kriterij že izpolnjuje, drugega pač ne.
Navedeni cilj je povezan s kakovostjo razvoja otrok, obenem pa tudi z zaposlitvenimi možnostmi žensk. Te se zaradi družinskih obveznosti, pomanjkanja mest v vrtcih ali predragih vrtcev neredko namreč morajo odreči svoji zaposlitvi in doma skrbeti za otroka. To dejstvo pa mimogrede izdaja še posebno družbeno krivico, ki govori, da se zbrana javna sredstva skozi financiranje predšolske vzgoje ne prelivajo nazaj tudi do vseh socialno ogroženih družin, ki bi dejansko še najbolj potrebovale to družbeno storitev, ampak le do tistih, ki svoje otroke zmorejo in seveda tudi želijo vključiti v vrtce. Če pogledamo tako, vidimo, da občina v letu 2009 za v vrtce vključene otroke namenja sredstva v obsegu okoli 225 evrov na prebivalca občine na leto oziroma debelih 600 evrov na povprečno gospodinjstvo. Za posamezno družino to najbrž ni zanemarljiv znesek.
Navedeni cilj glede vključenosti otrok v vrtce, če se pač ne »zanašamo« preveč na še slabšo rodnost ali nizko stopnjo priselitev, pred občino postavlja nalogo, da poleg nadaljnje prenove in bolj kakovostnega rednega vzdrževanja objektov vrtcev poskrbi tudi za dodatna mesta za otroke v vrtcih, da bi tako lahko dosegli vsaj navedeno višjo raven vključenosti otrok v vrtce v celoti, posebej pa v drugi starostni dobi. Obenem bo treba tudi ustrezno kadrovsko obogatiti vrtce, kar bo terjalo še dodatna proračunska sredstva.
Glede na to, da so v Novem mestu letos ob trenutni vključenosti otrok v vrtce zmogljivosti v javnih in zasebnih vrtcih praktično povsem zasedene, bo treba za dosego cilja večje vključenosti otrok v vrtce zagotoviti dodatna prosta mesta. To bi bilo v prvi vrsti smiselno dosegati z vlaganji v prostor javnih, občinskih vrtcev, še posebej v smislu prostorskega razvoja mreže vrtcev, torej z novimi enotami, s čimer bi lahko zagotavljali tudi boljšo prostorsko dostopnost. V primeru, da bi iznad določenega obsega zagotavljanja dodatnih mest v javnih vrtcih postal projekt finančno prezahteven za občinski proračun, to žal ni nemogoče, pa se občina lahko loti projekta tudi s podeljevanjem koncesij zasebnikom, za kar je bil oktobra sprejet občinski odlok.
Zdi se pač, da so v mnogih ozirih prav dostopni in kakovostni vrtci z vsem, kar uspejo nuditi otrokom, torej od prehrane, igrač in igrišč, socializacije, varnosti pa denimo vse do angažiranosti strokovnih delavcev, danes najprimernejša rešitev za razvoj otrok v njihovi občutljivi dobi ter seveda primerna rešitev tudi za razvoj družin oziroma staršev. Zato je na mestu, da je ta pomembna naloga ustrezno zastopana tudi v občinskih glavah in financah.
V vrtcu na Lešnici je tako tesno, da je od umivalnice oziroma stranišča dobesedno le korak do bralnega kotička.
V vrtcu na Lešnici se prostor preobraža iz igralnice v jedilnico in na koncu še v spalnico. Pa še ta edini prostor je očitno premajhen.
Pri vrtcu na Smrečnikovi ulici je shramba za igrala v razpadajoči baraki. V podobno slabi baraki poleg te je še prostor za hišnika. Temu še posebej pozimi nihče ne zavida delovnega prostora.