V prejšnji številki Parka smo opozarjali, da naše mesto v mnogih pogledih ni preveč prijazno do naših štirinožnih prijateljev in prijateljic. Zelo pereča je problematika prostoživečih mačk, ki v občinskem zavetišču za male živali nekako ne najdejo svojega mesta. Prav tako smo opozorili na to, da Novo mesto ne le da nima parka za ljudi, tudi parka za pse po vzgledu nekaterih evropskih mest nima.

Na občini opozarjajo, da področje zakonsko ni v celoti dorečeno in da obstaja precej nejasnosti in odprtih vprašanj. Foto Boštjan Pucelj

Zato smo potrkali na vrata Mestne občine Novo mesto in povohljali za dodatnimi informacijami. Tam so nam pojasnili, da ima celotna zgodba širši zgodovinski, proračunski in veterinarski kontekst.

Mestna občina Novo mesto je bila za mestnima občinama Ljubljano in Celjem tretja občina v državi in prva na Dolenjskem, ki je novembra leta 2002 uradno odprla zavetišče za zapuščene živali. Za izgradnjo zavetišča je novomeška občina namenila tudi znatna finančna sredstva. Skrb za živali se je v naši občini začela takoj po sprejetju zakonodaje za področje zaščite živali. Gre za Zakon o zaščiti živali in Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, ki je v veljavo stopil 4. junija leta 2000. Občina tako že nekaj let za oskrbo zapuščenih živali namenja povprečno približno 22 000 evrov letno.

Novo mesto v vlogi psa nasproti mačkam v vlogah mačk

Tatjana Harlander iz Društva za zaščito živali Novo mesto je v prejšnji številki Parka opozorila, da bi morala Mestna občina Novo mesto glede na veljavno zakonodajo poskrbeti za prostoživeče mačke, kar pomeni, da bi morala poskrbeti za ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščenih živali ter skrbeti za iskanje novih skrbnikov najdenih živali. Če je za izgubljene lajavce še nekako poskrbljeno, pa v naši občini mijavkavci ostajajo bolj ali manj prepuščeni lastni »svobodi«, kar pa velikokrat pomeni predvsem prenašanje različnih bolezni in nevarnost za okolico.

Glede na odgovore novomeškega Zavetišča za male in velike ljudi, tj. Mestne občine Novo mesto, se kaj dosti tudi v prihodnje ne bo spremenilo. Na občini opozarjajo, da področje zakonsko ni v celoti dorečeno, saj obstaja precej nejasnosti in odprtih vprašanj. 17. marca letos je v Vojniku potekal strokovni seminar republiške veterinarske uprave, na katerem so ugotovili naslednje: 1. Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) določa, da so zapuščene živali najdene, oddane ali odvzete hišne živali (in ne prostoživeče). 2. Ni dorečeno, kdo na terenu odloča o tem, ali je mačka zapuščena ali je izgubljena ali pa je prostoživeča (prijavitelj, lastnik zavetišča …)? 3. Po definiciji Zakona o zaščiti živali so prostoživeče živali živali prosto živečih živalskih vrst, kot jih določa zakon, ki ureja ohranjanje narave. Tako izraz »prostoživeče mačke« na drugih področjih (področje ohranjanja narave, biologija, ekologija ipd.) označuje prostoživeče vrste iz družine mačk, kot so levi, tigri, risi in divje mačke. V veterinarskih predpisih pa izraz prostoživeče mačke pomeni mačke, ki so potomke udomačenih in zapuščenih mačk, ki nimajo lastnikov in živijo prosto v okolici. 4. Elektronsko označevanje (čipiranje) mačk ni v celoti vzpostavljeno. 5. Ni evidence mačk, označenih s čipi, tj. ni baze podatkov, kakršna je za pse (Centralni register psov). 6. Kaj je definicija »prerazmnožitve mačk« v določenem okolju? Kdaj je zaradi prerazmnožitve porušeno biološko ravnovesje v tem okolju? 7. Kako ugotavljati lastništvo (zapuščenih) živali, prostoživečih mačk? Veliko je primerov, ko te živali ljudje hranijo, potem pa se jih želijo znebiti; a po Zakonu o zaščiti živali lastnik živali postane tisti, ki ima žival več kot osem dni.

»Osnovni problem je ta, da v primeru mačk zakonodaja ni dorečena, kot to velja na področju psov, za katere sta obvezna čipiranje in vpis v Centralni register psov, zato je na ta način tudi vzpostavljen nadzor. Mestna občina Novo mesto bi zato ob trenutnem finančnem stanju, ko primanjkuje sredstev za oskrbo zapuščenih psov, težko predvidela oz. zagotovila večja dodatna sredstva še za zapuščene mačke,« pravijo v Kabinetu novomeškega župana.

Občina je tudi nekako skeptična do sodelovanja z Društvom za zaščito živali Novo mesto pri postavljanju programa in mehanizma odločanja za prostoživeče mačke, ki si ga želijo pri omenjenem društvu seveda ob sodelovanju zavetišča za male živali. »Na že omenjenem seminarju o izvajanju ukrepov zaščite živali, ki ga je marca letos pripravila republiška veterinarska uprava, so udeleženci tudi izpostavili, da društva ali občani ne morejo opravljati odlova, prevzema in namestitve zapuščenih živali pri začasnih oskrbnikih ter oddajati te živali novim skrbnikom. Zakon o zaščiti živali pa v 31. členu tudi določa, da če se društvo ukvarja z oddajo oziroma prodajo zapuščenih živali, mora glede namestitve in oskrbe živali izpolnjevati pogoje, ki so predpisani za zavetišča, v kar so vključene tudi različne evidence in ustrezno označevanje oddanih živali. Iz navedenega izhaja, da nista niti Mestna občina Novo mesto niti Društvo za zaščito živali Novo mesto strokovno usposobljena za navedene naloge v zvezi s prostoživečimi mačkami. Reševanj omenjene problematike je v prvi vrsti naloga zakonodajalca, da to področje konkretneje opredeli in odpravi številne nejasnosti,« pravijo v Kabinetu novomeškega župana.

Pa še tisto, kar je zares pomembno: pasji kakci

Na mestni občini so nas tudi razsvetlili, kdo za vraga je kustos umetniške razstave slik z motivom kakajočega psa, ki so postavljene na številnih novomeških zelenih površinah. »Mestna občina Novo mesto je zaradi osveščanja prebivalcev in lastnikov psov postavila 20 tabel, ki opozarjajo, da na javnih površinah ni dovoljeno puščati pasjih iztrebkov. Table so bile postavljene na mestih, kjer je bila, glede na izkušnje, onesnaženost s pasjimi iztrebki največja. Od vseh dvajsetih tabel pa jih je po enem mesecu postavitve ostalo le še pet, saj so jih vandali tako ali drugače uničili ali pa lastninili.«

Kljub temu ima oblast še nekaj skritih adutov v rokavu: »Mestna občina Novo mesto ima zakonske podlage, na osnovi katerih lahko ukrepa proti lastnikom psov oziroma nadzira lastnike, ali pospravljajo pasje iztrebke. Občinski inšpektorat nadzor psov in njihovih iztrebkov opravlja na podlagi dveh občinskih odlokov, in sicer gre za Odlok o urejanju in čiščenju javnih površin ter Odlok o urejanju zelenih površin. Do sedaj je občinski inšpektorat Mestne občine Novo mesto prejel eno tovrstno pisno prijavo. Po izvedenem dokaznem postopku je bila v prekrškovnem postopku izdana Odločba o prekršku z izrečeno globo 417,29 evra in stroški postopka 41,73 evra. Proti Odločbi o prekršku pa je bila podana zahteva za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Novem mestu je s sodbo v imenu ljudstva leta 2008 kot neutemeljeno zavrnilo zahtevo za sodno varstvo in dodatno naložilo plačilo 80 evrov stroškov postopka, nastalih v odločanja o zahtevi za sodno varstvo. Zaradi neplačila globe v pravočasnem roku je bil Okrajnemu sodišču v Novem mestu podan še predlog za določitev uklonilnega zapora, Davčni upravi Republike Slovenije pa predlog za prisilno izterjavo zaradi neplačila stroškov postopka v pravočasnem roku. Globa je bila nato plačana, stroški postopka pa še niso izterjani.« Še malo pa bo zlo v celoti iztrebljeno, bi lahko dodali mi.

Sicer pa: kazen za napačno parkiranje je 40 evrov. Glede na to, da je to desetkrat manj od kazni za nepospravljanje pasjih kakcev, podajamo občinskemu redarstvu predlog, da se vsaj en občinski redar začne dejavno ukvarjati z omenjeno problematiko. Ni dvoma, da je narobe parkiranih kakcev veliko več kot narobe parkiranih avtomobilov. Morda je pa to tista rešilna bilka za obubožan občinski proračun!

Ne, pasjega parka v Novem mestu ne bo

Številna mesta imajo urejene javne zelene površine, ograjene parke, ki so namenjeni lastnikom psov in v katerih je dovoljeno živali spustiti tudi brez povodca. Zanimalo nas je, ali občinska uprava predvideva tak park za male živali tudi v Novem mestu. Na mestni občini Novo mesto so nas najprej želeli peljati kot mačko okoli vrele kaše: »Kinološko društvo Novo mesto ima svoj prostor na Grabnu ob reki Krki in v Pogancih za žago Gozdnega gospodarstva, kjer lahko lastniki prosto spuščajo svoje pse.« Ko smo jih opozorili, da sta omenjena prostora, namenjena pasjim šolam, velikokrat zasedena in nikakor nista namenjena prostemu spuščanju psov, ampak njihovemu učenju, so pojasnili, da na Oddelku za prostor Mestne občine Novo mesto ne načrtujemo ograjenega javnega parka samo za potrebe lastnikov psov. »Takšne pobude tudi nikoli nismo prejeli. Parke načrtujemo za različne skupine uporabnikov, med katerimi so seveda tudi lastniki psov, ki jih na zelenih površinah sprehajajo. V ta namen pa je treba na novo načrtovanih zelenih površinah predvideti primerne rešitve tudi za njihove potrebe, pa naj bo to urejen sistem zbiranja iztrebkov ali del ograjene površine,« zaključujejo. Hov hov in mijav mijav, bi lahko dodali mi.